Leta 1948 je bila hkrati z ustanovitvijo NZS ustanovljena tudi Zveza nogometnih sodnikov Slovenije.

Zveza je pri strokovnem delu popolnoma samostojna, NZS pa jo podpira materialno.

Naloge sodniške zveze so obširne: predvsem skrb za izobraževanje sodnikov in njihovo izpopolnjevanje. Prireja tečaje za začetnike in seminarje za izpopolnjevanje sodnikov, skrbi za to, da boljši lahko opravljajo izpite za zvezne (za sojenje tekem v okviru Jugoslavije) in republiške sodnike ter podobno. Na območju Slovenije ureja vprašanja kategorizacije sodnikov in napredovanja v višje kategorije, prav tako ureja skupaj s svojo organizacijsko mrežo na terenu delegiranje sodnikov na vse tekme, ki spadajo pod nadzorstvo zveze in podzvez.

To delo je zveza porazdelila v duhu takratnega demokratičnega samoupravljanja na svoje podružnice, podzveze nogometnih sodnikov, ki so delovale pri vseh nogometnih podzvezah.

Izredno odgovorno delo skrb za pravilno sojenje in s tem za moralni lik sodnika, je opravljala zveza tudi s pomočjo kontrolorjev sojenja, ki so spremljali delo sodnikov na tekmah in jim svetovali, kako učvrstiti dobre strani in izboljšati pomanjkljivosti.

Zveza nogometnih sodnikov Slovenije s svojimi podzvezami je rasla in se razvijala v glavnem iz sil svojega članstva. Tako delo ni potekalo brez težav, vendar se je zveza vsebinsko in organizacijsko že do leta 1961 povsem utrdila.

Zveza nogometnih sodnikov Slovenije je bila vključena v Zvezo nogometnih sodnikov Jugoslavije in soustvarjala to zvezo.

Delo zveze in podzvez je vedno želo uspehe. Naši sodniki so uživali velik ugled, nekaj pa jih je poželo tudi vidnejše strokovne uspehe. Poleg vrste zveznih sodnikov so trije, Emil Erlih, Vlado Tauzes in Vlado Jakše, dosegli tudi najvišje mednarodno priznanje. Emil Erlih je bil nosilec znaka sodnika FIFA, in je sodil vrsto mednarodnih reprezentančnih in klubskih tekem, sodeloval pa je tudi na olimpijskem nogometnem turnirju leta 1960 v Italiji. Vlado Tauzes in Vlado Jakše sta se v svoji sodniški karieri povzpela do stopnje sodnika Evropske mednarodne nogometne zveze in dosegla priznanje za dobro sojenje mednarodnih tekem raznih vrst. Vlado Tauzes je tudi rekorder po številu sojenih nogometnih tekem v pri Jugoslovanski ligi.

V obdobju med letom 1970 in 1990 se je zveza nadalje kadrovsko krepila in izpopolnjevala.

Organizacijsko so se na osnovi takratnih predpisov podveze preoblikovale v društva z enako vsebino in ciljem. Skupaj z razvojem nogometa se je širil tudi strokovni potencial tako sodnikov in kontrolorjev. V tem obdobju se je na mednarodni listi uveljavil Šoštarič Edvard, ki je vodil večje število reprezentančnih in klubskih tekem v okviru mednarodnih organizacij FIFA in UEFA.

Zveza nogometnih sodnikov Slovenije je bila po osamosvojitvi Slovenije strokovno zelo dobro pripravljena na zahtevnejše izzive. Vzgoja novih sodnikov v društvih ter skrb za napredovanje in izpopolnjevanje sodnikov je povsem uspela. Ob vključitvi NZS v FIFA in UEFA leta 1992 je tudi ZNSS uspešno sodelovala pri izobraževanju sodnikov za mednarodna tekmovanja, vodilni člani pa so prevzeli pomembne funkcije na področju sojenja pri UEFA. Od leta 2000 je Vlado Šajn član uglednega sodniškega komiteja UEFA, od leta 2006 pa tudi predsednik njenega podkomiteja za instrukcije, izobraževanje in napredek. Milovan Nikolič je na tekmah UEFA kontrolor sojenja, Štefan Tivold in Silvo Borošak pa kontrolorja sojenja na tekmah futsal.

Mednarodni sodniki so se na mednarodnem področju polno uveljavili. Še posebej Darko Čeferin in Damir Skomina, ki sta od leta 2005 oz. 2007 v okviru UEFA uvrščena v »Premiere« skupino sodnikov, ki sodijo tudi tekme Lige prvakov.

Še posebno priznanje je ZNSS dosegla leta 2007, ko je UEFA po enoletnem ocenjevanju in preverjanju na vseh področjih uvrstila Nogometno zvezo Slovenije med prvih deset članic – podpisnic Sodniške konvencije UEFA. To konvencijo lahko podpišejo le članice, ki imajo zgledno organizirane sodniške strukture in ki zadovoljujejo vse stroge kriterije UEFA na področju sojenja. Zahteve so opredeljene v okviru različnih modulov – organizacija sodniških organov, izobraževanje sodnikov na najvišjih nivojih, izobraževanje sodnikov v podsistemih, program mentorjev in talentov in sistem kontrolorjev. ZNSS je torej zadovoljila vsem strogim zahtevam. Podpisnice Sodniške konvencije UEFA so upravičene do pomembnih finančnih sredstev, ki jih UEFA namensko namenja za dodatne strokovne programe na področju sodniških vprašanj.

ZNSS je torej strokovna sodniška organizacija, ki je zgledno organizirana po standardih UEFA in v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo, ki je v prvi vrsti skrb za izobraževanje in izpopolnjevanje sodniškega kadra na področju Slovenije.